Danes sem prvič v tem letu kolesarila. Moj mož (ki mi je na blogu prepovedal pisati o njegovih privatnih zadevah in zato do preklica izgubil pridevnik "dragi", "najdražji" in "najboljši" ...) se je odpravil po svoje, še prej pa mi je očistil kolo in preveril njegovo delovanje. Glede na to, da sva lansko leto kolesom privoščila temeljito obnovo, se je letošnja sezona začela brez težav.
V Šiški obstaja namreč kolesarski mojster, ki razstavi kolo, ga očisti in naolji, ter po po potrebi popravi. Temeljito čiščenje stane 80 EUR, dobiš pa enoletno garancijo na brezhibno delovanje. Če je torej med kolesarsko sezono karkoli narobe, se odpelješ tja in popravi brezplačno (nadomestne dele plačas posebej). Lani je mojemu kolesu "napovedal" še 40.000 zdravih kilometrov vožnje, čeprav je staro že 7 let.
Ker še moram odgovoriti na vprašanj novinarke pomurskega Vestnika in napisati članek o dnevnih sobah za brezplačnik Dobro jutro, vam bom naštela samo še nekaj točk, kaj me kot kolesarko najbolj jezi:
1. Avtomobili, parkirani na kolesarski stezi.
2. Kolesarji, ki se ponoči vozijo brez luči. (Opomba: kar 90% jih ima takšna samomorilska nagnjenja.)
3. Avtomobili, ki v križišču zavijajo desno in vzamejo prednost kolesarjem (to bo sedaj spomladi zopet aktualno, dokler se vozniki ne navadijo na nas).
4. Tatovi koles.
Kot vidite, nič pretresljivega; letos se bom posvetila idiotom pod točko 1. Fotografirala jih bom in slike poslala na policijsko postajo. Verjemite, na progi Šiška - Murgle se jih bo vsak dan nabralo najmanj 10, največjo bero pa bom dobila pred občino Vič.
Pa ste si mislili, da sem prijazna, nemaščevalna, potrpežljiva ženska - ne, ko gre za diktaturo močnejšega nad šibkejšimi, sem lahko brez milosti.
sobota, 14. marec 2009
petek, 13. marec 2009
Feng shui, rožice: Načrtovanje hiš in baročne zasaditve
Kako pestra dneva sta za mano. Poleg vseh "normalnih" opravil, sem bila v četrtek na feng shui svetovanju na Gorenjskem in v vrtnariji Reš, danes pa na obisku pri stari stranki, kjer smo s fotografom poslikali dnevno sobo in spalnico. Fotografije potrebujem za serijo člankov, ki jih bom napisala za brezplačni časopis Dobro jutro.
Svetovanje na Gorenjskem je bilo odlično. Dve uri smo bili na pravljično mirni parceli, bilo je toplo, ker je sijalo sonce, naročnika pa sta bila izredno prijazna in kooperativna. Najprej sta želela graditi hišo v obliki črke L, zdaj pa smo pri lepem pravokotnem tlorisu. Vsi tisti, želite več izvedeti o "dobrih" in "slabih" tlorisih v feng shuiju, si preberite ta članek.
Tudi hišo smo na parceli postavili drugače, kot je bilo načrtovano, saj je potrebno pri tem upoštevati smeri neba, želje pri razporeditvi notranjih prostorov, smer pritoka energije od ulice do vhodnih vrat, zunanjo arhitekturo, sosednje objekte, obraz in hrbet hiše, lokalne predpise o gradnji ... Uf, kako uživam pri načrtovanju hiš, to me res veseli. Še več o novogradnjah in feng shuiju pa v tem članku.
Ustavila sem se na vrtnariji Reš in kupila nekaj mačeh, ki jih bom dosadila k jesensko-zimskim zasaditvam. Iz korit že kukajo tulipani. Kakšne barve bodo? Čisto sem pozabila! Ta prava mrzlica za sajenje (enoletnic) me še ni zagrabila, bo pa prišla, zagotovo. Za letos sem že izbrala barve in koncept zasaditve, v vrtnariji Reš in drugih vrtnarijah pa imajo vedno dovolj izbire.
Če je bila zasaditev lansko leto zelo "baročna", bo letos bolj "špartanska". Moj mož se samo nasmiha in mi niti malo ne verjame. Zasaditev iz prejšnjega leta (fotografije so bile narejene konec avgusta) si lahko ogledate v mojem spletnem albumu. Čaka vas več kot 70 fotografij.
Svetovanje na Gorenjskem je bilo odlično. Dve uri smo bili na pravljično mirni parceli, bilo je toplo, ker je sijalo sonce, naročnika pa sta bila izredno prijazna in kooperativna. Najprej sta želela graditi hišo v obliki črke L, zdaj pa smo pri lepem pravokotnem tlorisu. Vsi tisti, želite več izvedeti o "dobrih" in "slabih" tlorisih v feng shuiju, si preberite ta članek.
Tudi hišo smo na parceli postavili drugače, kot je bilo načrtovano, saj je potrebno pri tem upoštevati smeri neba, želje pri razporeditvi notranjih prostorov, smer pritoka energije od ulice do vhodnih vrat, zunanjo arhitekturo, sosednje objekte, obraz in hrbet hiše, lokalne predpise o gradnji ... Uf, kako uživam pri načrtovanju hiš, to me res veseli. Še več o novogradnjah in feng shuiju pa v tem članku.
Ustavila sem se na vrtnariji Reš in kupila nekaj mačeh, ki jih bom dosadila k jesensko-zimskim zasaditvam. Iz korit že kukajo tulipani. Kakšne barve bodo? Čisto sem pozabila! Ta prava mrzlica za sajenje (enoletnic) me še ni zagrabila, bo pa prišla, zagotovo. Za letos sem že izbrala barve in koncept zasaditve, v vrtnariji Reš in drugih vrtnarijah pa imajo vedno dovolj izbire.
Če je bila zasaditev lansko leto zelo "baročna", bo letos bolj "špartanska". Moj mož se samo nasmiha in mi niti malo ne verjame. Zasaditev iz prejšnjega leta (fotografije so bile narejene konec avgusta) si lahko ogledate v mojem spletnem albumu. Čaka vas več kot 70 fotografij.
sreda, 11. marec 2009
Navodila: Spomladansko čiščenje jeter - brez metle in sesalca
V ordinaciji sem pravkar prepričevala gospo s kandido, kako koristno je čiščenje jeter. Zanima tudi vas?
V spletni trgovini Avita sem objavila navodila za čiščenje. Meni se čiščenje ne zdi nič posebnega, nekateri pa jamrajo in stokajo, kako hudo je. Še najhujše mi je popiti grenko sol, vse ostalo je enostavno. Jetra si bom zopet očistila ta vikend, če se mi želite pridružiti, si na tej povezavi preberite navodila.
Mislite, da mi je danes zjutraj uspelo 90 minut intenzivno delati na koristnih projektih? Ne! Študentki Sonji ni delal tiskalnik, potem sva pregledovali naročila in reševali 1001 stvar. Moj nauk za danes: ko pride delat študentka, prestavi 90 minutno seanso na popoldne.
Ker pa se je skrilo sonce, še dva pregovora za boljše razpoloženje:
Kamor pride sonce, ne pride zdravnik. (italijanski)
Senca se sprehaja tam, kjer hoče sonce. (kitajski)
V spletni trgovini Avita sem objavila navodila za čiščenje. Meni se čiščenje ne zdi nič posebnega, nekateri pa jamrajo in stokajo, kako hudo je. Še najhujše mi je popiti grenko sol, vse ostalo je enostavno. Jetra si bom zopet očistila ta vikend, če se mi želite pridružiti, si na tej povezavi preberite navodila.
Mislite, da mi je danes zjutraj uspelo 90 minut intenzivno delati na koristnih projektih? Ne! Študentki Sonji ni delal tiskalnik, potem sva pregledovali naročila in reševali 1001 stvar. Moj nauk za danes: ko pride delat študentka, prestavi 90 minutno seanso na popoldne.
Ker pa se je skrilo sonce, še dva pregovora za boljše razpoloženje:
Kamor pride sonce, ne pride zdravnik. (italijanski)
Senca se sprehaja tam, kjer hoče sonce. (kitajski)
torek, 10. marec 2009
Predavanje: Slovenski marketinški guru nas je učil o recesiji
Današnji dan sem preživela na 4-urnem predavanju "Recesijsko odporen marketing", ki ga je vodil Aleš Lisac, slovenski marketinški guru - kot se sam opisuje.
Glede na to, da nas na gradbeni fakulteti niso ničesar naučili o podjetništvu, prodaji, financah, marketingu, vodenju, sem se morala kot podjetnica veliko dodatno izobraževati. To zelo rada delam, čeprav so mi najbolj zoprne finance. Sem pač bolj kreativen tip, kar so pokazali tudi osebnostni testi, ki sem jih naredila prejšnje leto.
Ampak, nazaj k Alešu Lisacu. Nisem ga še čisto "pogruntala", je pa simpatičen in odprt. In do sedaj zelo pošten. Februarja sem se udeležila njegovega seminarja o uporabi podatkov o strankah, kjer nam je pokazal analizo svojega podjetja za eno leto. Na platnu smo lahko videli številke o strankah, koliko so kupile in kako bo te podatke uporabil. Verjetno bi 99% odstotkov predavateljev uporabilo izmišljene podatke, on pa je pokazal svoje in dosegel, da je bil avtentičen. To pa cenim pri ljudeh: da so njihova dejanja skladna s tem, kar jim pride iz ust.
Aleš prav tako piše blog, oglejte pa si tudi njihovo spletno trgovino s knjigami. V enem od naslednjih blogov vam bom priporočala nekaj knjig, ki bi jih moral prebrati vsak podjetnik, pa tudi zaposleni. Trenutno berem knjigo "9 laži, zaradi katerih vaš posel ne uspeva, kot bi lahko ...", ki me je res navdušila.
Današnje predavanje je bilo zastonj, Aleš pa mi je uspel prodati abonma za 10 seminarjev v vrednosti 600 EUR in kotizacijo za dvodnevno marketinško konferenco v vrednosti 290 EUR. (In vi ste podvomili, ali si res zasluži naziv "marketinški guru"!) Vem, da je to izredno dobra investicija, saj se bomo lahko na tem seminarjih vsi v podjetju veliko naučili.
Najboljši se mi je zdel začetek, ko je govoril o recesiji: to je lokalen pojav v neki panogi ali regiji. Majhna podjetja se lahko vedno prilagodijo na tržne razmere; ostala bodo tista, ki bodo najboljša.
S tem se popolnoma strinjam, saj mi je prokurist (beri: moj mož) pravkar prinesel finančno poročilo za prva dva meseca v letu 2009. Še nikoli nismo v spletni trgovini naredili toliko prometa! Tudi Aleš Lisac je v današnjem predavanju omenil, da imajo najboljše finančne rezultate doslej. Ker pa smo v našem podjetju pri financah izredno konzervativni, se v glavi še vedno oglašajo dvomi in strahovi. Kaj lahko naredimo, da bomo še boljši? Naj zaposlimo, ali ne? Kje naj oglašujemo? S kom naj se povežemo?
Ah, danes bom uživala ob dobrih podatkih, jutri pa je nov dan. Zvečer grem še na letni sestanek lastnikov stanovanj, kjer pa ne bomo razpravljali o nobenih velikih investicijah v tem letu, saj smo ves privarčevani denar porabili za obnovo strehe.
Še to: na predavanju sem slišala zelo dober namig, da naj prvih 90 minut, ko pridemo v službo, delamo najpomembnejše stvari, ki nam bodo prinesle največje rezultate. Ne pa, da odpiramo elektronsko pošto, pijemo kavico, klepetamo, telefoniramo prijateljici ali partnerju. To svojo spremembo vedenja moramo vsem povedati in si s tem zagotoviti mir. Takole, jaz sem jo že.
Glede na to, da nas na gradbeni fakulteti niso ničesar naučili o podjetništvu, prodaji, financah, marketingu, vodenju, sem se morala kot podjetnica veliko dodatno izobraževati. To zelo rada delam, čeprav so mi najbolj zoprne finance. Sem pač bolj kreativen tip, kar so pokazali tudi osebnostni testi, ki sem jih naredila prejšnje leto.
Ampak, nazaj k Alešu Lisacu. Nisem ga še čisto "pogruntala", je pa simpatičen in odprt. In do sedaj zelo pošten. Februarja sem se udeležila njegovega seminarja o uporabi podatkov o strankah, kjer nam je pokazal analizo svojega podjetja za eno leto. Na platnu smo lahko videli številke o strankah, koliko so kupile in kako bo te podatke uporabil. Verjetno bi 99% odstotkov predavateljev uporabilo izmišljene podatke, on pa je pokazal svoje in dosegel, da je bil avtentičen. To pa cenim pri ljudeh: da so njihova dejanja skladna s tem, kar jim pride iz ust.
Aleš prav tako piše blog, oglejte pa si tudi njihovo spletno trgovino s knjigami. V enem od naslednjih blogov vam bom priporočala nekaj knjig, ki bi jih moral prebrati vsak podjetnik, pa tudi zaposleni. Trenutno berem knjigo "9 laži, zaradi katerih vaš posel ne uspeva, kot bi lahko ...", ki me je res navdušila.
Današnje predavanje je bilo zastonj, Aleš pa mi je uspel prodati abonma za 10 seminarjev v vrednosti 600 EUR in kotizacijo za dvodnevno marketinško konferenco v vrednosti 290 EUR. (In vi ste podvomili, ali si res zasluži naziv "marketinški guru"!) Vem, da je to izredno dobra investicija, saj se bomo lahko na tem seminarjih vsi v podjetju veliko naučili.
Najboljši se mi je zdel začetek, ko je govoril o recesiji: to je lokalen pojav v neki panogi ali regiji. Majhna podjetja se lahko vedno prilagodijo na tržne razmere; ostala bodo tista, ki bodo najboljša.
S tem se popolnoma strinjam, saj mi je prokurist (beri: moj mož) pravkar prinesel finančno poročilo za prva dva meseca v letu 2009. Še nikoli nismo v spletni trgovini naredili toliko prometa! Tudi Aleš Lisac je v današnjem predavanju omenil, da imajo najboljše finančne rezultate doslej. Ker pa smo v našem podjetju pri financah izredno konzervativni, se v glavi še vedno oglašajo dvomi in strahovi. Kaj lahko naredimo, da bomo še boljši? Naj zaposlimo, ali ne? Kje naj oglašujemo? S kom naj se povežemo?
Ah, danes bom uživala ob dobrih podatkih, jutri pa je nov dan. Zvečer grem še na letni sestanek lastnikov stanovanj, kjer pa ne bomo razpravljali o nobenih velikih investicijah v tem letu, saj smo ves privarčevani denar porabili za obnovo strehe.
Še to: na predavanju sem slišala zelo dober namig, da naj prvih 90 minut, ko pridemo v službo, delamo najpomembnejše stvari, ki nam bodo prinesle največje rezultate. Ne pa, da odpiramo elektronsko pošto, pijemo kavico, klepetamo, telefoniramo prijateljici ali partnerju. To svojo spremembo vedenja moramo vsem povedati in si s tem zagotoviti mir. Takole, jaz sem jo že.
ponedeljek, 9. marec 2009
Fotografije: Izlet na Šmarno goro
Šmarna gora je idealna izletniška točka, če nimaš veliko časa. Midva sva si ga vzela dovolj in šla na vrh po južni strani čez Grmado. Bilo je super toplo, samo več zelenja sem si želela. No, pa saj je šele začetek marca in še pred nekaj tedni je snežilo.
Na vrhu Šmarne gore je bilo ogromno ljudi, imeli pa so tudi odličen regrat v solati. Idealen zaključek praznovanja dneva žena.
nedelja, 8. marec 2009
Kupovanje oblačil: Čisto normalna nedelja?
V soboto, po tradicionalnem obisku ljubljanske tržnice, sem se odpravila še malo po mestu. Ob Ljubljanici gor in dol, potem pa sem zavila še v Namo. Ravno prejšnji teden sem mojemu ljubemu možičku tožila, kako nesposobne so prodajalke v Maxiju (mislim na prodajo, ne na druge veščine kot je klepetanje, komentiranje, opravljanje ...), vendar so jih Namine v soboto "prehitele".
Res je, da ne izgledam vedno kot zelo dobra, po zadnji modi oblečena potencialna stranka. Ko nakupujem, sem rada udobno oblečena. Ampak, ravno to je problem s slovenskimi prodajalkami (naj mi dobre na tem mestu oprostijo posploševanje): kot vstopiš, ti namenijo kratek pogled, in, če ocenijo, da si (pre)slabo oblečen za njihov okus, te ignorirajo. Izguba časa, se odločijo, in raje klepetajo s kolegico o najnovejših dogajanjih v družini, o drugih kolegicah, ki niso prisotne, o tečnih strankah ... Spisek tem je neskončen!
Verjemite, v tujini videz stranke ni pomemben, ker trgovci vedo, da je pomembno finančne stanje stranke, in ker vedo, da se morajo posvetiti vsaki stranki, ki milostno prestopi njihov prag, drugače bodo kmalu propadli.
V Nami sva bili v soboto dve stranki, tri prodajalke in kmalu se jim je pridružila še ena (pa samo na enem delu ženske etaže!). Mislite, da me je v 15 minutah, ki sem jih potrebovala za pregled oddelka kdo pozdravil ali ponudil pomoč? Ne, seveda ne, saj so bile zaposlene s "pomembnejšimi" temami (beri zgoraj).
Sicer pa se mi v trgovinah z oblačili ni potrebno predolgo zadrževati, saj imam svoj sistem. Odkrila sem ga že leta 2001, na tečaju v Stuttgartu. Barve so me vedno zanimale, zato sem šla na tečaj o barvah in kombiniranju oblačil. Tam sem prvič slišala za Mary Spilane in "Color Me Beautiful." Na internetu lahko najdete veliko informacij o tem, tudi v Sloveniji obstajajo tri svetovalke, ki vam lahko pomagajo določiti vašo barvno karto.
Koristi, če imaš takšno barvno karto, so ogromne. Vsaj moje izkušnje so takšne. Ne kupuješ več oblačil, ki ti ne ustrezajo (barvno ali pa kroj in material), zato se honorar za svetovalko Color Me Beautuful obrestuje najkasneje v enem letu. Ene hlače in jakna, čevlji, bluza in srajca, ki jih ne kupiš, pa je honorar pokrit. Druga prednost je prihranek časa pri nakupovanju. Ko se naučiš prepoznavati svojo barvno paleto, se lahko postaviš na začetek trgovine, preletiš razstavljene izdelke in greš samo k tistemu stojalu, kjer imajo tvoje. Drugi te ne zanimajo in ne izgubljaš časa z brskanjem med oblačili.
Tretja korist pa je še večja: v omari so vedno stvari, ki jih lahko med sabo kombiniraš. Tudi meni se včasih zgodi, da še vedno kupim oblačilo, ki mi ne ustreza. To najkasneje ugotovim takrat, ko ga je potrebno kombinirati z drugimi oblačili iz moje omare. Ne gre. Je kot tujek, ki mora vstran.
Logična posledica reda v omari je ta, da je izbira oblačil za dopust ali potovanje izredno enostavna. Vse lahko z vsem kombiniraš! Potrebno je samo razmisliti, kakšna oblačila potrebujem glede na vreme in aktivnosti na potovanju.
Upam, da sem vas navdušila za Color Me Beautiful. Nekateri boste mislili, da vas bo individualno določena barvna paleta omejevala, vendar ni tako. Vsi ljudje lahko nosimi vse barve (razen bele in črne, ki ustreza samo nekaterim barvnim tipom), samo odtenki morajo biti pravi.
Ker sem po CMB hladni poletni tip, imam v zadnjih nekaj letih ogromno težav z nakupom oblačil. Največ robe trgovine v Sloveniji naročajo iz Italije in Turčije (poleg Kitajske), kjer pa je večina ženski po CMB jesenski tip. Takšne so tudi barve oblačil iz teh dežel in z njimi si nimam kaj za početi.
Danes je 8. marec. Moj mož še spi, vendar ve, kakšna je njegova dolžnost na današnji dan: razvajanje žene z izletom. Za zajtrk sem poskrbela sama, naj mu bo, zdaj pa se že veselim prijetnih skupnih uric v naravi. Malo bom fotografirala (od lanske jeseni moj novi hobi - pride na vrsto kot tema v blogu, brez skrbi), uživala na soncu in svežem zraku in razmišljala, kako lepo mi gre. Moj mož bo nosil fotoaparat (z objektivom je težak 1,5 kg), vodo in priboljške. Čista emancipacija, zato smo se pa boril´.
Res je, da ne izgledam vedno kot zelo dobra, po zadnji modi oblečena potencialna stranka. Ko nakupujem, sem rada udobno oblečena. Ampak, ravno to je problem s slovenskimi prodajalkami (naj mi dobre na tem mestu oprostijo posploševanje): kot vstopiš, ti namenijo kratek pogled, in, če ocenijo, da si (pre)slabo oblečen za njihov okus, te ignorirajo. Izguba časa, se odločijo, in raje klepetajo s kolegico o najnovejših dogajanjih v družini, o drugih kolegicah, ki niso prisotne, o tečnih strankah ... Spisek tem je neskončen!
Verjemite, v tujini videz stranke ni pomemben, ker trgovci vedo, da je pomembno finančne stanje stranke, in ker vedo, da se morajo posvetiti vsaki stranki, ki milostno prestopi njihov prag, drugače bodo kmalu propadli.
V Nami sva bili v soboto dve stranki, tri prodajalke in kmalu se jim je pridružila še ena (pa samo na enem delu ženske etaže!). Mislite, da me je v 15 minutah, ki sem jih potrebovala za pregled oddelka kdo pozdravil ali ponudil pomoč? Ne, seveda ne, saj so bile zaposlene s "pomembnejšimi" temami (beri zgoraj).
Sicer pa se mi v trgovinah z oblačili ni potrebno predolgo zadrževati, saj imam svoj sistem. Odkrila sem ga že leta 2001, na tečaju v Stuttgartu. Barve so me vedno zanimale, zato sem šla na tečaj o barvah in kombiniranju oblačil. Tam sem prvič slišala za Mary Spilane in "Color Me Beautiful." Na internetu lahko najdete veliko informacij o tem, tudi v Sloveniji obstajajo tri svetovalke, ki vam lahko pomagajo določiti vašo barvno karto.
Koristi, če imaš takšno barvno karto, so ogromne. Vsaj moje izkušnje so takšne. Ne kupuješ več oblačil, ki ti ne ustrezajo (barvno ali pa kroj in material), zato se honorar za svetovalko Color Me Beautuful obrestuje najkasneje v enem letu. Ene hlače in jakna, čevlji, bluza in srajca, ki jih ne kupiš, pa je honorar pokrit. Druga prednost je prihranek časa pri nakupovanju. Ko se naučiš prepoznavati svojo barvno paleto, se lahko postaviš na začetek trgovine, preletiš razstavljene izdelke in greš samo k tistemu stojalu, kjer imajo tvoje. Drugi te ne zanimajo in ne izgubljaš časa z brskanjem med oblačili.
Tretja korist pa je še večja: v omari so vedno stvari, ki jih lahko med sabo kombiniraš. Tudi meni se včasih zgodi, da še vedno kupim oblačilo, ki mi ne ustreza. To najkasneje ugotovim takrat, ko ga je potrebno kombinirati z drugimi oblačili iz moje omare. Ne gre. Je kot tujek, ki mora vstran.
Logična posledica reda v omari je ta, da je izbira oblačil za dopust ali potovanje izredno enostavna. Vse lahko z vsem kombiniraš! Potrebno je samo razmisliti, kakšna oblačila potrebujem glede na vreme in aktivnosti na potovanju.
Upam, da sem vas navdušila za Color Me Beautiful. Nekateri boste mislili, da vas bo individualno določena barvna paleta omejevala, vendar ni tako. Vsi ljudje lahko nosimi vse barve (razen bele in črne, ki ustreza samo nekaterim barvnim tipom), samo odtenki morajo biti pravi.
Ker sem po CMB hladni poletni tip, imam v zadnjih nekaj letih ogromno težav z nakupom oblačil. Največ robe trgovine v Sloveniji naročajo iz Italije in Turčije (poleg Kitajske), kjer pa je večina ženski po CMB jesenski tip. Takšne so tudi barve oblačil iz teh dežel in z njimi si nimam kaj za početi.
Danes je 8. marec. Moj mož še spi, vendar ve, kakšna je njegova dolžnost na današnji dan: razvajanje žene z izletom. Za zajtrk sem poskrbela sama, naj mu bo, zdaj pa se že veselim prijetnih skupnih uric v naravi. Malo bom fotografirala (od lanske jeseni moj novi hobi - pride na vrsto kot tema v blogu, brez skrbi), uživala na soncu in svežem zraku in razmišljala, kako lepo mi gre. Moj mož bo nosil fotoaparat (z objektivom je težak 1,5 kg), vodo in priboljške. Čista emancipacija, zato smo se pa boril´.