Naš pa tega ne je!

Priznam, nikoli nisem razumela mam, ki so tožile, da njihov otrok ne je določenih jedi. V redu, dve ali tri živila so tudi pri meni na osovraženem seznamu, ampak da ne bi jedla nobene zelenjave, tega nisem nikoli razumela. Niti podpirala.

Ko sem dobila "ubogega" psa iz zavetišča, sem mu, po nekajdnevnem prehodnem obdobju, začela ponujati kuhano hrano. Hja, bila je zdrava in okusna, vendar je moj kuža Lui ni jedel. Sicer sem poskusila samo enkrat, ampak tudi po enem dnevu ni želel jesti določene hrane. Ker je že tako suh, sem prekinila poskus in mu dala - brikete. O, kako so teknili ... Grrrr ....

Hitro sem ugotovila, da je dobro imeti, poleg doma pripravljene hrane, tudi nekaj konzerv. Šla sem v nakup in hitro ugotovila, da mu najbolje denejo takšne brez žitaric in t. i. monoproteinske (samo ena vrsta mesa). Po žitaricah je hitro dobil suho kožo in praskal se je okrog ušes.

Ker tako veliko ne poje, sem mu nabavila mokro hrano od avstrijske veterinarke, ki ponuja tudi eko meso. Kmalu sem ugotovila, da ne mara purana in obožuje piščanca. No, tega ima najraje iz juhe, zato v naši kuhinji pogosto diši po kurji juhi. Našli smo tudi kmeta, ki nam dostavi domače piščance.

Lui ima najraje, da je hrana čim bolj preprosta in skuhana. Nič popečenega mesa. Obožuje jetrca, ne mara prosene in ajdove kaše. Sadje za njega ne obstaja.

Zakaj vse tole pišem?

Ker bi lahko zamahnila z roko in mu dajala (poceni) brikete. Ker bi lahko zanemarila njegove potrebe in želje. Pa nisem. Ker vem, kako pomembna je prehrana, tudi za pse. Vse to je investicija v prihodnost, da bo kuža dolgo zdrav.

In čisto enako je pri ljudeh.

Levo hrana iz poceni konzerve, desno kuhan obrok iz mlete govedine. Pojedel je konzervo.

Levo odlična teletina z zelenjavo, desno meso iz (drage) konzerve. Pojedel je konzervo.