četrtek, 16. junij 2016

Kaj se zgodi konec šolskega leta?

Najmanj dva tedna pred zaključkom šolskega leta se naš posel malo umiri. Tudi pri tistih, ki nimajo (šoloobveznih) otrok, pride do nekega čudnega, hektičnega stanja, kot da bi se napovedoval konec sveta. Ali konec junija res pomeni zaključek leta, ko naredimo obračun in se poslovimo?

Poskušala sem se spomniti, kako sem kot šolar dojemala zaključek šolskega leta. Presenečeno sem ugotovila, da je konec pouka zame pomenil predvsem začetek počitnic! Pred mano je bilo več tednov svobode. Moji starši niso marali vročine, zato smo samo dvakrat šli na morje. Na srečo smo v Ljutomeru imeli letni bazen, ki je postal moj drugi dom. Počeli smo tudi druge stvari, ki so nam popestrile počitniške dneve - in so bile zastonj, saj denarja ni bilo niti za sladoled (vsak dan).

Moji spomini na počitnice so zelo lepi, rada sem imela te lenobne dneve, ko sem veliko brala, gledala avstrijski televizijski postaji (ker so imeli boljši program), se pred blokom več ur kartala, pogovarjala, igrala, skrivala, skakala gumitvist, pekla koruzo ... Na šolskem igrišču smo celo organizirali igre brez meja! Najlepši pa so mi bili dnevi na bazenu, ki sem jih v višjih razredih OŠ popestrila z odbojko. Z oboževalkami "Plesa na vodi" smo celo razvile obvezni program z različnimi gimnastičnimi liki nad in pod vodo. Moj vzdevek na odbojkarskem igrišču je bil Helga, v bazenu pa bi me lahko poimenovali vidra.


Vidra - moja vzornica v vodi

Ko sem se proti večeru vrnila domov, utrujena in lačna, sem s kosom kruha v roki, na katerem je bila zelo pogosto zaseka in "pocani murki", gledala sončni zahod. Živeli smo v četrtem nadstropju bloka, od koder je bil najlepši razgled na poslavljajoče se sonce.

Še sedaj so mi ure, ko se sonce počasi poslavlja in samo nežno boža kožo, najljubše. Če se le da, sem v tem času ob vodi in spremljam sonce, ko izginja na obzorju.

Zato je tudi logično, da je konec poletja (počitnic) zame pomenil tudi zaključek (leta). Zadnji teden avgusta sem bila vedno malo sentimentalna. In delala obračune, pa tudi načrte za naprej. To počnem še sedaj.

1 komentar:

  1. Ah, lepi spomini... in kot da jih obujate še vsako leto v 'današnji realnosti' in na svoj način.
    Sama zadnja leta več ne vem... kdaj je in ni konec 'delovnega leta'. Šolske počitnice pa čaram tako, da je za vsakega nekaj.
    A nekako pogrešam tisti gumbek:'Me ni' :)
    Uživajte.o

    OdgovoriIzbriši