četrtek, 4. februar 2016

Na sadno-zelenjavnem postu

Danes je moj peti dan posta - kako natanko to počnem, bom še napisala. Prvič sem se odločila za post s sadno-zelenjavnimi sokovi in moram reči, da je razlika med postom z vodo in postom s sokovi ogromna. Predvsem me manj zebe, ni bilo velike krize (ki pri vodi vedno nastopi drugi ali tretji dan), manj je težav s krvnim tlakom, boljše se počutim, lahko sem več fizično aktivna.

Kar se mi zdi pa najbolj pomembno: lažje uravnavam pH urina. Pri postenju z vodo je bil urin vedno zelo kisel. Tudi s pošteno porcijo bazičnih mineralov mi ni uspelo spraviti urina čez 7 pH. S sokovi, ki vsebujejo veliko mineralov, sploh ni težav in jemati moram samo 5 tablet bazičnih mineralov na dan (kar ustreza eni zvrhani merici praška). Seveda se tudi izloča manj kislih presnovkov, ampak se postiti s poplavo kislin v sebi, ni prav prijetno.


Zanimivo je raziskovati, kaj vse je napisano o zakisanosti

Razlika je tudi pri odvajanju blata. Pri postu z vodo se črevesje bolj ali manj umiri in treba se je klistirati. Sokovi (pijem tudi zeljnega, ki baje požene vsakega ...) poskrbijo, da grem vsako jutro na stranišče, blato je mehko, ampak smrdeče, kar je tudi razumljivo, saj pospešeno razstrupljam.

Med postom berem literaturo o zakisanosti, vendar sem ravno danes ugotovila, da so moji možgančki v mirovanju. Težko se skoncentriram, ne morem prebrati niti pol strani ... Ampak, treba je biti prijazen do sebe, zato se čisto nič ne sekiram in grem raje na sprehod ali v savno.

Pri postu prevečkrat pozabljamo, da je treba odpreti čim več "pipic" za razstrupljanje. Poleg črevesja in ledvic tudi jetra, pljuča in kožo. Z ledvicami oziroma z zastajanjem vode sem imela tretji dan nekaj težav, dokler nisem ugotovila, da ne prenašam zelene. Črtala sem jo z jedilnika, pila veliko tople vode z limono, in vse se je uredilo. Jetra spodbujam z grenčico Bitterstern, pljuča s sprehodi, in kožo z masažami, ščetkanjem in savno.

Na postu s sadno-zelenjavnimi sokovi zelo uživam. Mogoče sem pa stara in postenje z vodo pač ni več zame ...

4 komentarji:

  1. Helena, hvala! Sama vedno rada preberem izkušnje postenja posameznikov, čeprav sem zadnja leta tako ujeta v delovnike, da nikakor ne zberem poguma, ker se mi zdi, da enostavno ne bi zmogla. Sem pa ravno zadnji čas več prebirala o Hildegardi iz Bingna. Dodajam njeno začimbno mešanico skoraj vsakem obroku, 'plemenitim' vodo, jo sončim, namakam in spiram semena ter kaše in jih šele potem pripravim... Recimo, da je to moja oblika posta :). Malo za šalo... vem, da to ni post, a se tudi tako bolje počutim. Dodam vašo grenčico. Mislim, da bo kot nalašč.
    Naj bodo vaši dnevi lepo in prijetni!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Grenčica tudi mene spremlja med postom, mi prav paše, pa še jetra pomaga razstrupljati. Post zmore vsakdo, samo pravo motivacijo je treba najti. Nekateri se najlažje postijo v skupini - razmislite o tem, v Sloveniji obstaja kar nekaj skupin za postenje, ki se jim lahko pridružite.

      Izbriši
    2. Helena, hvala za namig. Morda bi pa tako zmogla tudi jaz:)

      Izbriši
  2. Jaz se pa postim kar s čokolado :-)

    OdgovoriIzbriši