nedelja, 17. januar 2016

Samo 20% nas je srečnih!

Priznajmo, vsak od nas se občasno sreča z naveličanostjo, obupom in utrujenostjo, ki je posledica cikličnosti življenja. "Zakaj se zopet to dogaja?" ali "Ne morem več, vedno znova in znova se ponavlja."

"Življenje je naporno in v svoji cikličnosti utrujajoče. Težko je človeku slediti večnemu kroženju in prenavljanju narave, ki to odlično opravi, če se ji ne postavlja prevelikih ovir. Sami se precej teže obnavljamo in počasi drsimo v smrtno strugo skupaj z drugimi bitji, ki so obsojena na kratek vek. Zato si želimo miru in nam je ljuba noč." Matjaž Lunaček, knjiga Telovadci nad prepadom

V naravi se vse dogaja ciklično. Vse. V glavah nas, zahodnjakov pa predvsem linearno - z redkimi izjemami. Imamo problem in bi ga radi čim hitreje, premočrtno rešili. Imamo cilj, do katerega bi radi čim hitreje prišli. Velikokrat nam uspeva, da probleme in cilje čim hitreje dosežemo, ampak zaradi tega nismo nič bolj srečni.

Koliko ljudi okrog nas je srečnih? Samo 20%, bi ocenila takole na palec in pri tem uporabila Parettovo pravilo. Vse imamo, cel kup mehanizmov, ki nam močno lajšajo življenje (omenila bom samo telefon, vodo, elektriko in avto), pa vseeno nismo srečni.

Moja drzna trditev: nesrečni smo tudi zato, ker mislimo premalo ciklično. Če bi se prepustili ritmu narave, če bi delali v skladu z njo, si upam trditi, da bi dosegli isto, samo na (sebi) bolj prijazen način.

Kaj konkretno to pomeni? Poznam ljudi, ki so neuporabni spomladi. Tako je! Marca in aprila so drugačni, razdražljivi, manj sposobni ... Pomlad je za njih slab letni čas in temu je treba prilagoditi svoje življenje. Saj jim ostane še 10 mesecev.

Poznam ljudi, ki so pozimi neuporabni. Vem, zakaj se jih to zgodi: pozimi vlada element voda in to je njihov "sovražni" element, saj ga imajo v kitajskem horoskopu že dovolj. Takrat niso razpoloženi za izlete, delanje načrtov, večkrat so prehlajeni in utrujeni, njihove razpoloženje niha. Januarja počasi prihajajo k sebi, od februarja pa so zopet uporabni.

Sprijazniti se moramo, da nismo vseh 12 mesecev na energijskem maksimumu. Narava poskrbi, da nismo. Mi si sicer prizadevam, da bi naravi kljubovali, si dvigamo energijo s kavo, poživili, uspavali, mamili, alkoholom ... Pametni pa se zadovoljimo z dvema ali tremi meseci manj.



Včeraj v Izoli, pri svetilniku. Lepo sončno vreme, z mrzlo burjo in dobrim kosilom v odlični družbi.

5 komentarjev:

  1. Ah, jaz sem vedno tako srečna, le včasih manj razpoložena:). Ste pa imenitno napisali. Se bom spomnila, če kdaj zapadem v malodušje.
    Krasen izlet! Mi smo nazadnje prav tam čofotali v gumi škornjih in z dežniki nad glavo. Zabavno, da je kaj:)
    Helena, prijeten teden!

    OdgovoriIzbriši
  2. Krasno ste zapisala ... Nekaj bo na tem, junijska sem, dvojna voda (rak, ascendent riba) in vsako zimo znova se trudim, zelo zelo, lovit sonce in vse, kar vsaj malo spominja na poletje :))). Zime se veselim zgolj zaradi meni ljubih oseb, ki pa zimo (in zimske športe) obožujejo na polno ...

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Ne pozabite na barve - rdečo, ki ogreje, pa ogenj (sveča, kamin).

      Izbriši
  3. Zanimivo, da spadam med 20% =D

    OdgovoriIzbriši