petek, 01. maj 2015

Kakšne alternative imamo?

Naročena sem na nekaj revij, od tega sta dve namenjeni osveščanju potrošnikov. Pred nekaj tedni sem celo razmišljala, da bi ju odjavila. Zakaj ju potrebujem? Saj me ne zanimajo vse vsebine. Ju sploh preberem dovolj natančno in izkoriščam znanje, ki mi ga dajeta?

Pa sem ugotovila, da so takšne revije nujno potrebne, da s svojo naročnino ne zadovoljujem samo svojih potreb (po informacijah), ampak tudi podpiram filozofijo, ki stoji za takšnimi revijami: zaščita potrošnikov. Če se bodo uresničili črni scenariji, bodo nam kmalu vladale korporacije in države bodo samo lutke v rokah kapitala. Takrat bodo neodvisne revije in organizacije edina prava zaščita pred poneumljanjem.

Seveda se ne strinjam vedno z vsem, kar preberem v revijah VIP in Ökotest. Ravno v aktualni številki Ökotest so kritično pisali o tem, ali potrebujemo prehranska dopolnila. Seveda pri tej temi nisem objektivna, saj prodajam izdelke za zdrav način življenja. Ampak, o tem, ali prehranska dopolnila potrebujemo, ali ne, po navadi pišejo in govorijo ravno takšni, ki so že na 100 metrov videti nezdravi.

Prehranskih dopolnil ne potrebujejo vsi, prav tako jih ne potrebujemo vedno - dokler smo zdravi. Ko pa se nam nabere nekaj simptomov in se zapletemo v komplicirano spiralo bolezni, prehranska dopolnila nujno potrebujemo. Takrat nam samo hrana ne zadošča več.

Najbolj zdrave ljudi, takšne, ki jim je koža sijala od zdravja, sem videla letos v Frankfurtu, na vegetarijanskem sejmu. Ampak, to so bili ljudje, ki se zelo, zelo veliko ukvarjajo s svojo prehrano, pa tudi z drugimi aspekti zdravega življenja.


Po obisku sejma in urah prebitih v zaprtih prostorih, da o prehojenih kilometrih ne govorim, se prileže počitek na obrežju reke Main.


Naročila sem kuhano vino (bilo je konec februarja), ker sem se prepozno spomnila, da Nemci ne znajo skuhati dobrega vina.


Obrok na letališču Frankfurt: ocvrt piščančji zrezek s krompirjevo solato, zraven pivo. To je bilo edino na jedilniku, kar ni vsebovalo mleka.

Moje najpomembnejše letošnje spoznanje je, da ima vsakdo neke obsesije. Vem, vem, sedaj si boste mislili, da sem res počasne pameti, če sem za to spoznanje potrebovala več kot 40 let. Ampak, mene ne zanimajo obsesije kot takšne, ampak, kako škodijo osebi sami in drugim v njeni okolici. Če je obsesija nekoga, da rad lika ali mora imeti po abecedi zložene začimbe, je to obsesija, ki je "neškodljiva".

Kam bi pa uvrstili obsesijo, ki škoduje zdravju? Ki škoduje tudi zdravju ljudi okrog nas?

Nimam pojma, kako sem iz revij prišla na obsesije. V moji podzavesti sem verjetno povezala obsesivne nasprotnike zdrave prehrane, prehranskih živil in zdravega načina življenja. Nimam rada fanatikov in ekstremov, vedno zagovarjam zmernost, podkrepljeno z zdravo kmečko pametjo. Ampak, ko se nam zdravje poruši, ko resno zbolimo, potem moramo poseči po drastičnih ukrepih. Drugih alternativ ni. V bistvu je - da bomo prehitro umrli.

sreda, 29. april 2015

Bo Vitalni moški osvojil slovenske moške?

Odločila sem se, da bom dokončen izbor sezonskih rožic naredila po prvomajskih praznikih. Ne da se mi jih kupovati že sedaj in jih pokrivati/odkrivati, ter skrbeti, ali bodo preživele hladne noči.

Navdih za letošnje kreacije sem poiskala v arhivu. Ugotovila sem, da so mi rožice lepše uspevale v tistem kitajskem letu, ki ima yin polarnost. Na primer, leta 2011 ali 2013. Torej bom letos zopet imela lepe rožice! 


Prizor iz septembra leta 2013 - morate priznati, da je rajsko ...

Lansko leto sem naredila veliko napako: v zemljo sem pozabila dati počasi topno gnojilo. Ker je bilo poletje vlažno, smo rože manj zalivali in s tem so dobile manj gnojila, ki ga dodam vodi za zalivanje. Rožice so bile vidno v slabšem stanju, manjše in manj bogato so cvetele. 

Že večkrat sem vlekla paralele med oskrbo rastlin in ljudi: oboji potrebujemo hranilne snovi, da smo v optimalnem stanju.

Tega bloga ne izrabljam veliko v komercialne namene, čeprav sem ga začela pisati kot poslovni blog. Mogoče vas celo premalo obveščam o novostih in koristnih izdelkih, ki jih imamo v spletni trgovini Avita. Kaj menite?

V teh dneh smo začeli prodajati dva nova izdelka: Čokoladni napitek Flavochino in Vitalni moški. Prvi izdelke je za dušico in popestritev pitja kavic Chi. Drugi izdelke pa je moj poskus, kako narediti slovenske moške bolj zdrave. Francozi na veliko pijejo Eliksir iz granatnih jabolk. Pri nas se ni obnesel. Italijani jedo pašto pri mami:) Nemci prisegajo na napitek Vitalni moški. Bo ta izdelek osvojil moška srca (in telesa)?

Flavochino smo nabavili, ker je enostavno dober in je odličen za mešanje s kavami Chi. Meni je najboljši, ko ga zmešam s toplim rastlinskim mlekom.


Flavochino - čokoladni napitek z magnezijem, odličen tudi, če ga zmešamo s kavo Chi.

Kakavov napitek Flavochino imajo radi tako otroci kot odrasli! Rahlo grenak kakavov napitek vsebuje kakavove flavanole, ki pomagajo ohranjati elastičnost krvnih žil in normalen pretok krvi, ter kalij in magnezij za delovanje živčnega sistema. 


Vitalni moški (MännerVital) je napitek z učinkovinami, ki jih potrebujejo moški, da (po)ostanejo vitalni

Napitek Vitalni moški z okusom kakava za prave moške. Vsebuje posebno veliko korenine maca, rastlinske izvlečke, vitamine, minerale (zelo pomembne krom, cink in selen) in sladilo ksilit. Za energijo, živce in imunski sistem ter vitalnost in plodnost sodobnega moškega. 

ponedeljek, 27. april 2015

Moja deseta vrtnarska obletnica

Na današnji dan praznujem posebno obletnico: 27. 4. 2005 sem prvič stopila v vrtnarijo Reš in začela pot roželjubke. Padla sem direktno v roke Ruth, ki me je navdušila s svojim znanjem, prijaznostjo, kreativnostjo. Kaj vse sem v teh letih naredila narobe! Ko gledam prve kombinacije rastlin, se smejim svojemu neznanju. Nekaj je celo raslo! Imela sem divjo in bogato obdobje, ko smo se komaj prebijali med rastlinami.

Takrat sem bila vesela, da sem v korito posadila prave rožice, tiste, ki jih je predvidela Ruth. Če so tudi rasle, sem bila že čisto v transu. Sedaj pa pazim na vse: na lonce, postavitev na terasi, na skladje z ostalimi rastlinami, na energije, ki veljajo tisto leto ... Prav lepo je opazovati, kako se je obrestovalo branje knjig, obiski predavanj, strokovni nasveti v vrtnarijah, vrtnarski izleti ...

Poznate pravilo, da postanemo resnično dobri, če nekaj vadimo 10.000 ur? Ravno zadnjič sem prebrala, da je ta teorija ovržena, daj je pri določenih spretnostih zelo pomembna nadarjenost. Sem si kar oddahnila; če bi morala čakati še kakšnih 7.000 ur, da bi imela lepe zasaditve, bi prej obupala.

V arhivu sem našla te fotografije iz septembra 2005. Naredila sem jih s svojo prvo digitalno kamero HP Photo Smart C 850. Ste vedeli, da je HP nekdaj proizvajal tudi fotoaparate? Saj zasaditve niti niso takooo slabe. Tista divja, zaraščena faza je prišla kasneje, ko sem si domišljala, da že nekaj obvladam ...






P.S. (29.4.2015)

Danes zjutraj sem dobila sporočilo z naslednjo vsebino:

"Sedaj pa še malo picajzelstva, a ker je na blogu in javno, je po mojem pametno popraviti napako. Razen, če ni fora nekje drugje. Besedi "deveta obletnica" in "2005" ne gresta skupaj, vsaj ne leta 2015.

Res imaš lepe fotografije rožic!"

Najprej sem malo pihala od jeze, ker ne znam računati, potem pa se le odločila, da popravim naslov prispevka na blogu. No, tale "zlopamtilo" je se vsaj izmazal s tem, da je pohvalil moje fotografije iz leta 2005.