torek, 29. december 2015

Telekomunikacijski genij

Dragi blog,

moram ti zaupati, kaj mi je uspelo narediti. Vem, da boš samo ti, pa mogoče še kdo od bralcev, prepoznal mojo spretnost na področju, ki mi je bil do sedaj neznano: telekomunikacije.

Kot vsaka nova iznajdba ali izboljšava, se je tudi tale porodila iz nuje. Na božični dan sem se vozila proti Prlekiji in ugotovila, da sem pozabila napisati prispevke za blog. No, tega pa res ne morem narediti, da ne bi objavila čestitke za božič. Res ne gre!

Pa sem se spomnila dveh dogodkov: kako je pred dvema letoma prijatelj Matjaž uporabil svoj mobilni telefon kot oddajnik in sem lahko na prenosniku uporablja internet, in kako sem ravno pred nekaj dnevi na svojem pametnem telefonu naletela na funkcijo, ki telefon spremeni v oddajnik. Jupiiii, to bom poskusila.

Po božičnem zajtrku sem se lotila telekomunikacijskega projekta. Toliko mi je že bilo jasno, da moram začeti pri telefonu. Hitro sem našla pravo funkcijo in ugotovila, da potrebujem še neke podatke z računalnika, da se bosta lahko telefon in računalnik "našla". Klik, klik, ime in geslo, pa se je na zaslonu zasvetil znak za oddajanje. Še dva klika na prenosnem računalniku in bila sem povezana.


Telekomunikacijski čudež v Prlekiji

Mami sem takoj povedala za svoje genialne dosežke, skala po stolu, vzklikala junaška gesla, se poveličevala do neba ... Ker pri mami ni bilo velikega razumevanja za moje nove podvige, sem se še pri kosilu pohvalila pred sorodniki. No, vsaj nečakinja je pokazala nekaj razumevanja za dosežke telekomunikacijskega genija, dva pri mizi pa sta razumela, za kaj se gre, kar tudi ni slab rezultat. Ostali so bili vljudno tiho ...

Vem, dragi blog, da me boš ti pohvalil. Zelo, zelo pohvalil. Pa da ne bo kakšnega zmrdovanja med bralstvom - koliko od vas bi bilo sposobno izvesti zgoraj opisani postopek?

Samo nekaj me skrbi: bom znala postopek ponoviti? Ah, mi kreativci res potrebujemo več barvnih tipk in navodil s sličicami ...

3 komentarji:

  1. Čestitam. Pri vsem tem je neka logika. Ko sem se jaz navajala na delo z računalnikom, sem bila skoraj pred upokojitvijo. Veliko mi je pomagala mlajša sodelavka, da mi je bilo lažje. Potem sem pa mnogim celo jaz pomagala. Če se nećesa lotiš, uspeš.
    Lep pozdrav,
    Andreja

    OdgovoriIzbriši
  2. Helena, bravo! Si poskušam predstavljat veselje in navdušenje. Jaz potrebujem pri vsakem novem tehničnem podvigu čim krajši, a zelo nazoren in natančen zveščič za telebane. Vi pa kar na pamet... Občudujem!

    OdgovoriIzbriši
  3. Saj ravno zato, ker se mi je posrečilo brez navodil (ali pomoči drugih), sem tako zadovoljna.

    OdgovoriIzbriši