nedelja, 4. januar 2015

Štiri dni v osami, z burjo in brez kave

Tako sem ponosna nase, da moram svoje podvige NUJNO objaviti na blogu. Saj sem ga tudi začela pisati zato, da bi se malo bolj odprla (svetu) in prenehala tako strogo ločevati poslovno in zasebno življenje. No, v bistvu sem ga začela pisati tudi zaradi Ruth, ker je to z njene perspektive izgledalo tako preprosto. Malo teksta, nekaj fotografij, ki jih na hitro narediš med enim in drugim svetovanjem ali počitkom ...

Oh, kako jo pogrešam, še vedno. V teh dneh bi Ruth svoj blog polnila s čudovitimi snežnimi fotografijami, polnimi sonca, gora in drobnih detajlov, ki jih je znala opaziti samo ona.

Bila je samosvoja, čeprav je za uveljavljanje svoje volje uporabiti prilagodljivost in vztrajnost. Dve zelo učinkoviti lastnosti, pa tudi modri.

Točno v tem njenem samosvojem stilu sem se tik pred Silvestrovim odločila, da grem na morje. Našla sem apartma na koncu naselja v hrvaški Istri, ki je veliko obetal. Velika panoramska okna, ki gledajo na 60 metrov oddaljeno plažo. Idealno mesto za posedanje na soncu ali opazovanje sončnega zahoda, pa tudi za mir, samoto in dolge sprehode.

Dva dni nisem spregovorila niti besede, če odštejemo obisk lastnika apartmaja, ki je prinesel račun. Kmalu po prihodu se je moj novi pametni telefon odločil, da bo obnovil neke programe, jaz sem mu to dovolila in na koncu je zahteval ponoven vpis PIN - ki ga nisem vedela na pamet, saj je telefon nov. No, klic v sili bi še mi vedno ostal, zato se nisem kaj prida sekirala, da ne morem telefonirati.

Tudi super moderne televizije s 450 satelitskimi kanali nisem znala uporabljati, zato sem dneve preživela ob glasbi iz računalnika. Pa tudi, če bi crknil WLAN, se ne bi nič sekirala in v samotarskem duhu preživela dopust.

Že prvi dan, ko sem prišla, sem začutila, da je bila odločitev pravilna. Prejšnje leto je bilo poslovno uspešno, tudi zasebno sem se veliko potepala naokrog, hodila na predstave, koncerte, se družila s prijatelji. Ampak, na koncu leta sem bila utrujena in ujeta v nek začaran krog.

Bila sem prvič v severnem delu hrvaške Istre in zelo sem očarana. Nujno jo moram raziskati s kolesom, se mi zdi, da je kolo najprimernejše prevozno sredstvo za spoznavanje teh krajev.

Presenetili sta me dve stvari:

1. Da imam rada (zmerno) burjo

V bistvu sovražim veter, ampak očitno samo tistega zelo strupeno mrzlega iz alp. Burja pa mi je všeč, ker takrat sije sonce, morje je razburkano, barve na nebu so intenzivne in sveže. Tretji dan dopusta je pihala samo šibka burja in pogrešala sem dramatično dogajanje na nebu in zemlji.

Spomnim se menedžerke iz Stuttgarta, ki je redno hodila na otok Sylt na severu Nemčije. Potrebuje močan veter, da ji prečisti glavo, mi je povedala. Zdaj jo zelo razumem in s primerno obleko je tudi burja znosna (da ne bo pomote, govorim o hitrosti vetra do 50 km/h).

2. Da sem tako odvisna od kave

Kave nikoli nisem pila, mogoče 5 krat na leto, kot ledeno kavo. Po alergiji je ledena kava odpadla, zato sem 5 krat na leto naročila kratko kavo. Ko pa smo v Aviti začeli prodajati Kavo Chi balance in classic, sem si začela večkrat pripravljati kavo, zadnjih nekaj mesecev skoraj vsak dan. Te mešanice vsebujejo največ 25% kofeina normalne kave, ostalo so druge snovi. Vseeno sem postala odvisna od teh majhnih doz kofeina, oziroma imela težave takrat, ko kave nisem pila.

Na morskem dopustu sem se namreč odločila, da ne bom jedla sladkarij in ne bom pila kave. Tri dni sem imela rahle glavobole, pa tudi težave z nizkim pritiskom. Kar me je zelo presenetilo. Danes, peti dan sem že skoraj "čista".

Zakaj sem se odločila, da ne bom več pila kave? Ker imam krvno skupino A. Ja, tako preprosto je. Čutim, da mi ne paše, da obremenjuje moj limfni sistem, moti spanec in koncentracijo. In, v bistvu je ne potrebujem. Čeprav bom pogrešala okus Kave Chi, ki sem ji dodala lešnikovo ali mandljevo mleko, pa malo čokolade ...

Še nekaj fotografij z mojih potepanj:










11 komentarjev:

  1. Iiii, kako lepe slikice! Ja, Ruth pa tudi jaz zelo pogrešam. Toooliko energije nam je dala in takooo nas je vedno vzpodbujala, pa čeprav se sploh nismo poznali.

    OdgovoriIzbriši
  2. Mislim, da bi si vsak moral vsaj enkrat v življenju privoščiti tak dopust, ki ga ti omenjaš... v "samoti" brez sodobne tehnologije in raznih motenj, sam s sabo, a po drugi strani se mi zdi, da se bojimo biti ljudje tega, ker ne vemo kaj bi počeli sami s seboj. Zdi se mi, da odkar je vse tako dosegljivo, pozabljamo na tiste vrednote, ki so vedno nekaj veljale in na samega sebe. Mimogrede zelo lepe slike ;)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. To je tudi moje mnenje, da si veliko ljudi želi takšne dopust, nimajo pa poguma, da bi si uresničili želje. Kaj pa, če mi bo dolgčas? Za takšen dopust (sama s sabo sem bila tri noči in štiri dni) se moraš predvsem imeti rad. Ni bilo 5 sekund dolgčas, še prehitro je čas mineval. Pri slikah je pa tokrat vse naredila narava.

      LP
      Helena

      Izbriši
    2. Bolj se ne bi mogla strinjati z Vami. Sem prav vesela, da sem naletela na Vaš blog. Ga bom z veseljem spremljala ;)

      Izbriši
  3. Kdor je vsak dan med ljudmi je tak dopust res blagodejen. Jaz si včasih vzamem dopust, rečem si: dan zame in se cel dan ne družim z nikomer, cel dan ne delam nič, grem na sprehod kjer nikogar ne srečam in berem kakšno dobro knjigo.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Saša, lepo ste povedali - kdor je vsak dan med ljudmi ... Potrebuješ ravnotežje med aktivnostmi in mirom, drugače pregoriš.

      LP
      Helena

      Izbriši
  4. Všeč so mi ta tvoja uživaška potepanja. Beseda o njih ti dobro teče. Le nekaj ti povem: potrebe po kavi se boš še nekaj časa otepala, čeprav se ti zdi, da je šla vse že mimo.
    Iva Aviana

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Iva, hvala za komplimente. Kave sploh ne pogrešam, ker sem bila odvisna od Kave Chi, ki ne vsebuje veliko prave kave, ampak druge poživljajoče dodatke kot je guarana in ginseng. V bistvu zelo uživam v "brezkavnem" stanju in že čutim, da je bila odločitev pravilna.

      LP
      Helena

      Izbriši
  5. Lepo napisano!Tudi sama nisem osebno poznalaRUTH ,bila je izjemna,tudi jaz jo pogrešam.

    OdgovoriIzbriši
  6. Le moj 'oh in ah'. Čudovit odklop in odmor in polnjenje baterij. Naš dopust je bil družinski, brez primesi tehnike in tehnologije, sicer brez razgleda, a z izjemnimi sprehodi....ampak vaša Chi kava roma povsod z mano:).
    Sicer pa krasne fotografije in ... blog sam po sebi! Eni imate to sposobnost... recimo, mimogrede... ne le zapisat, tudi modro zapisat, spodbudit, navdihnit...

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Rekla bom samo to: vaja dela mojstra ... Sem pa že OS pisala dobre spise, priznam. In vedno sem imela učiteljice slovenščine, ki so spodbujale branje in razmišljanje o knjigah.

      LP
      Helena

      Izbriši