četrtek, 3. november 2011

Kuhanje: S šestošolčki smo spoznavali jedi iz buč

V petek, pred krompirjevimi počitnicami, sem učence šestih razredov iz OŠ V. Vodnika učila kuhati. Z njihovo učiteljico Violeto sva izbrali naslednji meni: juha iz hokaido buče in bučni polpeti. V obeh razredih (bilo jih je samo pol, saj se je druga polovica pri drugi učiteljici učila teorije in bodo kuhali v naslednjih tednih) se je našel eden, ki skuhanih jedi ni niti pokusil, dva ali trije so vsaj pojedli mini porcijo, ostali so bili navdušeni, dva ali trije pa so z navdušenjem pojedli tri porcije. Gibali so se pač po klasični Gaussovi krivulji.

Po končanem pouku (dvakrat dve šolski uri) sem bila kar utrujena. Najbolj od njihovih zahtev, naj jim dam nekaj za delati, še bolj pa od hrupa. Smo bili tudi mi tako glasni?

Res so me presenetili s svojo spretnostjo pri rezanju, seklanju in strganju ter navdušenjem za delo. Največji problem je bil, kako jih pravično in za čim dalj časa zaposliti. Rezanje čebule? Ni problem! Česen? Seveda ne, pri petih strokih sem jih komaj zaustavila.

Šola ima zelo dobro kuhinjo, samo ponve so zanič. Upam, da bodo lahko kupili nove, saj so obstoječe teflonske neuporabne in že zdravju nevarne. Potrebujejo tudi dobre nože, strgalo (po domače ribež) in električarja, ki bi jim popravil nekaj plošč na dokaj novem steklokeramičnem štedilniku.

S sabo sem prinesla fotoaparat, vendar nisem imela časa za fotografiranje. Naredila sem nekaj slik, ampak jih je večina stresenih, saj nisem imela zunanje bliskavice. No, nekaj fotografij za spomin bo, vendar jih ne morem objaviti na blogu, ker nimam privoljenja staršev. Objavljam tri, da si boste lažje predstavljali, kaj smo delali:

Bučo hokaido smo brez lupljenja narezali na koščke in jo dali kuhat v vodo. Dodali smo začimbe (sol, poper, kumino, majaron, timijan, origano, lovorjev list, peteršilj), kuhali dobrih 10 minut, nato pa spasirali s paličnim mešalnikom. Ja, tako enostavno je to. 

Za bučne polpete smo nastrgali večji kos muškatne buče in korenček, narezali čebulo, česen in por. Vse skupaj smo premešali in dodali 3 jajca, sol, poper, majaron, peteršilj, origano, timijan in toliko moke, da smo dobili mehko maso. 

Z žlico smo v ponvi z vročim olje oblikovali polpete in jih 6-7 minut pekli na srednjem ognju. Mljask, je bilo dobro!

Nauk mojega obiska v šoli: otroci zelo radi kuhajo in pojedo tudi tako "eksotične" jedi, kot so buče. Če jih sami naredijo! Z Violeto sva namenoma izbrali buče, ker so manj poznane. Pri teoriji bodo obravnavali še več receptov, saj lahko namesto hokaido buče uporabimo druge vrste zelenjave, polpete pa tudi znamo narediti iz krompirja, bučk, gob, kosmičev ...

Če bodo v šoli dovolili, bova pripravili učno uro o testeninah. Če jih že jedo, naj vsaj znajo kako jih skuhati in kako narediti omake.

5 komentarjev:

  1. O, čudovito!
    Tole je pa prav lepo prebrat. Okušat smeh in radost in vnemo, pomešano s hrupom za šolskimi zidovi ...

    En tak fin počitniški pozdrav s potepanja po Istri

    Lidija

    p.s. za darilo pred murgeljska vrata še velja, samo pri meni to traja, se potrudim, da dostavim v tem mescu...še dobro, da buče zdržijo

    OdgovoriIzbriši
  2. Prekrasno, vredno občudovanja.
    Škoda, da smo korošci tako oddaljeni, sicer bi vas že zdavnaj ponucala pri naravoslovnih dnevih.
    Sicer pa z veseljem vnašam vaša spoznanja v pouk in prevzgojo prehranjevanja.
    Pogumno naprej. Hvala.
    Irena

    OdgovoriIzbriši
  3. @Lidija: super, niste pozabili name!

    @Irena: ja, Koroška je res malo daleč, da bi za dve uri prišla kuhat. Prijateljica Violeta je letos en teden opazovala pouk v eni od ameriških šol. Tam res veliko delajo z zunanjimi "učitelji", zato je prišla na idejo, da v pouk vključi še mene. Bilo je pa malo nerodno, saj se na začetku na klice učencev ("učiteljica") sploh nisem odzivala. V mojih ušesih sem še vedno navajena na "tovarišica" ...

    LP
    Helena

    OdgovoriIzbriši
  4. Polpete iz buč tudi jaz obožujem. Ker oranžne buče niso vedno pri roki, pride pav katera koli buča. Navadnim bučkam običajno dodam malo naribanega korenja, tako za barve..

    Sem pa dobila super trik za "lahke" polpete. namesto v ponvi jih lepo spečem na peki papirju v pečici. Ene 20 - 30 min (odvisno od velikosti) pri 180 C in so super. Pa še brez slabe vesti pojem kakšnega več, ker niso ocvrti.

    OdgovoriIzbriši
  5. Zoja: Že nekajkrat sem želela preizkusiti peko zelenjavnih polpetov v pečici, pa ni bilo nikoli dovolj časa za eksperimentiranje. Hvala za nasvet, zelo je dobrodošel.

    OdgovoriIzbriši