nedelja, 18. september 2011

Potovanje: Kaj sem se naučila na grškem otoku Krfu (3)

Ampak, ose so mi pomagale, da sem pogruntala mentaliteto Grkov (mogoče veljajo moje trditve samo za Krf, zato bodite previdni pri širjenju teorije): naredijo samo toliko, koliko je po njihovem mnenju potrebno. Če ni dovolj pritožb, ne ukrepajo. Torej, če se dovolj gostov ne pritoži nad osami, slabim sadjem, mrzlimi krožniki ali prepečenim mesom, potem problema sploh ni. In, ker so bili v hotelu predvsem izredno vljudni Angleži, ni bilo dovolj pritožb.

"Dobrodošlica" ob vstopu na eno najlepših plaž na zahodu otoka

V bistvu sem bila navdušena nad njihovim racionalnim obnašanjem; v vsaki situaciji so znali oceniti, koliko energije je potrebno potrošiti. V nekaterih primerih so me spominjali na Črnogorce, ki so znani po svoji prostovoljni lenobi ("Zakaj bi delal 8 ur, če dobim dovolj denarja za živeti že v 4 urah.").

Grki niso esteti (vsak egiptovski hotel s štirimi zvezdicami je bil lepše urejen kot tale grški) in še slabši vrtnarji. Kot sem že povedala, sva bila v hotelu s petimi zvezdicami v bližini igrišča za golf, gredice okrog hotela pa so bile tako zanemarjene, da bi se jih vsakdo sramoval. Srce me je bolelo, ko sem videla zanemarjene pelargonije in nezalite gredice. Ampak, zakaj bi se ukvarjali z njimi, saj ni pritožb, hotel pa zaprejo oktobra ...

Na pomoč, potrebujemo nego!

Z vsem tem znanjem o Grkih zelo skeptično gledam na reševanje njihove finančne krize. Dokler ne bo dovolj velikega pritiska od zunaj, ne bodo sodelovali pri varčevanju. Evropski politiki, če berete moj blog, vas prosim, da z Grčijo prenehate delati v rokavicah, dovolj je bilo diplomacije, čas je za konkretne pritiske.

Se nadaljuje ...

Ni komentarjev:

Objavite komentar