Potovanje: Love Pariz 5

Če bi vi, dragi obiskovalci bloga, malo bolje komunicirali z mano, potem bi vedela, ali si želite še več fotografij iz Pariza, ali ne.

Bomo danes ubrali neko vmesno varianto med Parizom in feng shuijem, vi pa sporočite vaše želje.

Louvre je poleg Eifflovega stolpa druga pariška znamenitost, ki je nisem obiskala. Vsi so mi to odsvetovali, kar me je presenetilo. Louvre sem si ogledala od zunaj in ugotovila, da mi znamenita steklena piramida deluje kot tujek. "Ali je to moj čuden okus, sem utrujena in preveč kritična?", sem se spraševala. In na pomoč, kot že velikokrat, poklicala feng shui.

Najprej sem analizirala samo zgradbo muzeja. Na fasadi lahko opazimo veliko detajlov, ki spadajo v element voda, kovina, ogenj in les, vendar sama oblika in barva uvrščata muzej v element zemlja. Ker je piramida manjša od muzeja, bi moral muzej energijsko podpirati piramido. Kot mama otroka, in ne obratno.

Dolge čakalne vrste in nasveti izkušenih frankofilov so me odvrnile od obiska muzeja Louvre

Okrogla oblika steklene konstrukcije bi se lepo ujemala s streho na glavnih vhodih

Kar pomeni, da bi morala biti piramida narejena v elementu kovina, saj zemlja podpira kovino. In po mojem skromnem mnenju bi bila kupolasta (polkrožna) oblika dosti, dosti lepša. Konstrukcijsko bi jo morali narediti tako, da bi imela čim manj jeklenih nosilcev in bi bila transparentnejša, kot je obstoječa.

Ko sem stala na trgu in opazovala vse skupaj, se mi je zdela ta prekinitev pogleda skozi piramido še najbolj moteča. Dragi Parižani, če potrebujete nasvete glede rekonstrukcije piramide, sem na voljo.

Seminar: Kreativnost na stranišču

Med skeniranjem fotografij za fotoknjigo ob 80. rojstnem dnevu mojega tasta, imam dovolj časa za pisanje bloga.

Ko sem se vrnila iz seminarja Kreativnost za podjetnike (abonma Lisac&Lisac), me je moj dragi mož vprašal: "A so tam za vas postavili 20 stranišč?", in pri tem namigoval na mojo navado, da najboljše ideje dobim na stranišču. Pa ne ostanem prav dolgo na školjki, samo toliko očitno, da se sprostijo ideje (in vse ostalo -fuj, ne bomo o detajlih).

Zato moj mož vedno, ko izjavim: "Veš kaj sem se spomnila na stranišču ...?", takoj začne pozorno poslušati, ker ve, da gre zares. No, včasih me posluša tudi kar tako, na srečo.

Na seminarju nam niso postavili stranišč, smo pa kljub svemu izvedeli marsikaj zanimivega. S temi seminarji je tako, da veliko intuitivno čudiš, da moraš narediti, pa ne veš zakaj. Jaz pa zelo rada vem, kako neka stvar funkcionira in kako bi jo lahko izboljšali. Na seminarjih pa izveš ravno to.

Kot je rekel nek pametni mož: "Odvetnik, ki se sam brani, ima neumnega klienta."

Nek drug pametni mož pa je preoblikoval ta izrek v: "Učitelj, ki poučuje samega sebe, ima idiota za učenca."

Učiti se moramo do drugih, da ne delamo (vseh) njihovih napak in da hitreje napredujemo. In se razvijamo.

Dobre ideje lahko dobimo seveda tudi drugje, meni se porodijo med kolesarjenjem ali delom na vrtu, še večkrat na seminarju. Zato: vlagajte v svoje znanje!

Potovanje: Love Pariz 4

Ruth nas je v svojem prispevku na blogu pravočasno opozorila, da moramo zamenjati sezonske rožice na grobovih. V Parizu je veliko zanimivih pokopališč, enega od njih sva obiskala tudi midva.

Zasaditve na javnih površinah v Parizu niso nič posebnega, Francozi so očitno bolj pristaši formalnih vrtov

Starejši grobovi imajo nad sabo "hišico", novejši so iz kamna. Vsem pa je skupno to, da je izredno malo cvetja in rastlin. Očitno ga raje zapravijo za sir in vino (pa ne mislim, da je to kaj slabega).


Na redkih grobovih se najdejo rožice, sveče bi lahko iskali z lupo

Tik ob prvih grobovih so postavili most. Na prvi pogled malo nenavadno, ampak v velemestu je vse možno.

Grobovi za bogatejše družine imajo okrog več prostora, kljub temu niso nič bolj urejeni.

Da se kdo ne izgubi ...

Dolgča, dolgčas. Kje so rožice? Plastičnih (slovenskih) sveč sploh ne pogrešam, ker mi gredo iz ekološkega vidika strašno na živce.

Ah, tale grob je nekaj posebnega. Zagledala sem ga iz hrbtne strani in najprej mislila, da je bil gospod režiser, potem pa s sprednje strani ugotovila, da je bil fotograf. Kako lep nagrobnik! Na prvi pogled zelo narcisoiden, na drugi pogled pa kaže samo pripadnost umetnika njegovemu poklicu. Jasno, s cigareto v roki, saj smo v Franciji!

Uf, uf, tale leži zelo visoko ...

Na pokopališču sem videla tri mačke, ki očitno skrbijo za naravno podganje -mišje) ravnovesje. Vse so se gibale skrajno elegantno in imele vitke nogice, kot Parižanke.

Eden zame najlepših motivov na pokopališču. Javor, trave, kamni, bonsaji - strašno všečna mešanica.

Še en pogled na kamniti dolgčas (bodimo odkriti: če bi to fotografijo naredila nekaj tednov kasneje, ko bi bili listi jesensko obarvani, bi vsi vzdihovali, kako je lepo)

Kot povsod na svetu je poleg pokopališča cvetličarna. Krizanteme in druge jesenske lepotice so že čakale na nekaj izjem, ki na grob odnesejo celo cvetje.

Rožice: Preganjanje depresije

Dominik je na seminarju in pride šele v nedeljo zvečer, vreme je oblačno in hladno, čaka me ogromno dela. Kljub temu, da je petek, bom morala dolgo delati. Dovolj razlogov za rahlo depresijo? Ja!

Ki pa jo je najlažje pregnati z jabolkami s cimetom in CD-jem Andrea Bocellia. Kaj vse je dosegel, kljub temu, da je slep - in v trenutku splahnijo vsi moji vzroki za depresijo. Medtem, ko glasno poskušam svoje najljubše pesmi, sem si v arhivu fotografij ogledala, v kakšen stanju so bile rožice prejšnja leta v tem obdobju.

Seveda me že srbijo prsti in v mislih sestavljam kombinacije za jesensko-zimske zasaditve, vendar so poletne rožice v tako dobrem stanju, da jih še ne bom zavrgla. Takole je izgledalo lansko leto oktobra v Šiški na balkonu:

Kot ste opazili, je bilo veliko kopriv in trav - kaj pa drugega! Mimogrede: na poti domov se bom ustavila na pošti, kjer me čakajo tri knjige o travah, ki sem jih naročila pri Amazon. Depresija? Kaj je to?

Psihologija: Popusti in uživači

Včeraj sem se končno lahko malo ukvarjala s feng shuijem (in popoldne s fotografijo), danes pa sem bila na seminarju Psihologija prodaje (seveda pri Alešu Lisacu). Zelo pomembno se mi zdi takšno dodatno izobraževanje, še posebej, če si strokovnjak za kakšno drugo področje in ne prodajo.

Na splošno menimo, da se na prodajo vsi spoznamo in da nas trgovci ne morejo prinesti okrog. Ha, ha, velika zmota! Ko začneš spoznavati psihološke vidike prodaje si misliš, da je z manipulacijo trgovcev in z napačnimi nakupi konec, kar se kmalu izkaže kot zmota številka 2. Še vedno jim greš na limance, samo da lahko pozneje analiziraš, kaj se je zgodilo.

Najtežje je pravila iz psihologije prodaje uporabiti v lastnem podjetju. Uf, kako smo na seminarjih pametni, ko gre za druge izdelke ali storitve. Pri svojih nam možgani zmrznejo in blokirajo. Če pa si še bučko z visokimi moralnimi principi, ki se striktno drži zakonov, potem je prodajanje zelo zanimivo.

Takole lahko uživamo pri masaži na enem od pariškem mostov

Naj na tem mestu povem nekaj o popustih. V našem podjetju se jim izogibamo, saj dolgoročno ničesar ne prinesejo. Podjetja, ki vedno dajejo popuste, razvrednotijo izdelek ali storitev, ki jih nudijo kupcem, smo danes slišali na seminarju. S tem se popolnoma strinjam. Za dajanje popusta je potrebno vedno imeti vzrok, na primer, zadnji izdelki, poškodovani izdelki, opustitev programa, promocija novih izdelkov, popust na večjo količino (paketi).

Vsi tisti, ki vam ponudijo 35% popusta, bodo kmalu propadli ali ne izdajajo računov (delo na črno). Ali pa so izdelkom najprej navili ceno, da vas zavedejo z navideznim popustom (kot pri plačah menedžerjev v Laškem).

Pariški uživači v nedeljo na brežinah Sene

Ne nasedajte torej popustom in razprodajam, ampak raje kupujte manj. To zagovarja tudi avstrijski pisatelj Martin Amanshauser; njegovo knjigo "Viel Genuss für wenig Geld" (Mnogo užitka za malo denarja) pravkar berem. Zagovarja tezo (sem šele na strani 15), da varčevanje pri majhnih stvareh (uporabi filter za čaj najmanj trikrat, iz špargljevih olupkov skuhaj juho, ugašaj luči) ničesar ne prinese. Veliki nakupi so tisti, ki nam izpraznijo denarnico. Se strinjate?

Martin Amanshausen uporablja izraz "Genussmensch", kar lahko prevedemo uživač. Ne, to ni enako kot hedonist, pravi, ker hedonst živi za to, da uživa. Uživač pa uživa, ker živi in lahko spoznava nove ljudi in kraje. Denar za takšen življenjski stil dobi tako, da razumno kupuje. V nadaljevanju bo obdelal različna poglavja kot so potovanja, elektronika, hrana; če bo zanimivo, bom poročala.